DescrizionePečenje kostanja v Mariboru 1961 (3).jpg
Slovenščina: Pečenje kostanja v Mariboru.
Data
Fonte
This image is available from the Večer website under the reference number 510609.
This tag does not indicate the copyright status of the attached work. A normal copyright tag is still required. See Commons:Licensing for more information.
This Slovene work is in the public domain in its source country and the United States because its copyright expired pursuant to the Yugoslav Copyright Act of 1978, which provided for copyright term of the life of the author plus fifty years, or twenty-five years since the publication for photographs and works of applied art (details). This applies to works already in the public domain on or before 29 April 1995, when a new copyright act became valid, which is also before 1 January 1996, the URAA date.
The work meets one of the following criteria:
a) a work of known authorship and the author died before 1 January 1945
b) an anonymous work and it was published before 1 January 1945
c) a photograph or a work of applied art published before 1 January 1970
Note that other works enter the public domain 70 years after the author's death or 70 years after publication if the work was published anonymously. If this is the case please use {{PD-old-70}}.
Questo file contiene informazioni aggiuntive, probabilmente aggiunte dalla fotocamera o dallo scanner usati per crearlo o digitalizzarlo. Se il file è stato modificato, alcuni dettagli potrebbero non corrispondere alla realtà.
Autore
Večer arhiv
Descrizione dell'immagine
21. oktober 1961, Maribor: Slasten sadež naših gozdov! Zadnji, ki nam ga podari jesen. Trpek po svoji usnjati lupini, a sladek in vroč v ustih. V jesenskih deževnih dneh - pečeni kostanji - kako to pogreje. Po vseh evropskih mestih jih pečejo. Prijeten vonj pečenih kostanjev pa se že meša s trpkim vonjem po snegu. To, kar je poleti za tistega, ki postopa po ulicah - sladoled, je v jeseni škrnicelj vročih kostanjev. Na deželi jih luščijo ob večerih za zapečki, jedo in zalivajo z mladim moštom. Kostanjarji pravijo, da je letošnja letina bolj skopa. Naj vidimo v tem že opravičilo za visoko ceno? Merica 100 dinarjev! Kar lep znesek, za tistega, ki ga mora za tako merico odšteti. No, da v tako merico ne gre ravno veliko kostanja, pa menda ni treba posebej opozarjati. Toda kaj bi zabavljali, hoditi v vlažnih jesenskih dneh po hribih in dolih, jih luščili iz ježastega kožuščka pa tudi ni najbolj prijetenposel. Gotovo jih je prijetneje peči in prodajati ter še slajše jesti kakor pa nabirati. Pred kostanjarskimi hišicami ni ravno gneče. Saj jih je dosti na vseh oglih. Morda pa tudi zato, ker je cena le malce visoka. Predstavljajte si mamico. Najbrž bosta otroka hotela vsak svoj škrniceljček,pa tudi mamici dobro teknejo. In če je malih potrošnikov še več? Na vsaki hišici je obešen koš za luščine, toda večina dela tako. On in ona: kramljata v jesenski dan in luščita, luščita... Možje in žene z metlami od komunale pa se jezijo in tarnajo, kdaj bo že konec kostanjarjev inkdaj se bodo ljudje navadili na čistočo in košarice za odpadke. Najbol pa bo prav gotovo teknil kostanj tamle, ki so si ga sami nabrali, našli zaveten kotiček, kjer si ga pečejo in tudi jedli ga bodo sami. Pri tem jih ne bodo motili predsodki o ceni. (avtor fotografije: Danilo Škofič)